Luč, veselje, mir!

Božji služabnik Anton Strle je pridigal na božič 1986

V obeh berilih in v evangeliju smo se v tej sveti noči srečali predvsem s tremi izredno pomenljivimi besedami, polnimi bogate vsebine, vsebine, ki je bistveno in po notranje povezana s sveto božično nočjo: Luč, veselje, mir! In vse te tri besede: luč, veselje, mir, nikakor niso le prazne besede. Vse te tri besede so notranje povezane z večno Besedo, večno zamislijo Boga Očeta, z večno Besedo, ki si je po delovanju Svetega Duha iz Device Marije ob dopolnitvi časov privzela ubogo človeško naravo. Iz učlovečene Besede večnega Boga, iz Besede, ki se je rodila sredi temne noči kot ubogo revno dete v revščini in mrazu betlehemskih jasli.

Luč, veselje, mir! Medsebojno neločljivo povezane besede.

1. LUČ!

»Ljudstvo, ki hodi v temi, gleda veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence zasije luč.«

»Gospodova svetloba je osvetlila pastirje!« Gospodova luč je zasijala sredi človeške temine.

Nobena zgolj človeška znanost in nobena filozofija ne more odgovoriti na poslednje vprašanje: Odkod in kam. Kateri je prazačetek in pratemelj, pravir človeštva in vsega stvarstva, zakaj in čemu in kaj je cilj vsega stvarstva in posebej človeškega bivanja? Božična noč z učlovečeno božjo besedo pa nam razsvetljuje prav ta vprašanja. In daje nam odgovor: Začetek našega bivanja (življenja) je večna ljubezen troedinega Boga, ki je ustvaril človeka in ostalo stvarstvo zato, da bi nas napravil (deležne) svoje lastne sreče. Na začetku ni slepa usoda, marveč ljubeči načrt troedinega Boga, ki hoče, da bi bila ustvarjena umna bitja deležna notranjega božjega življenja, notranje božje sreče. Naš cilj je popolna in večna sreča v Bogu, za ta cilj naj bi se odločali mi ljudje svobodno in se pripravljali v graditvi človeške družbe, pri graditvi čim bolj človeškega sveta. In pokazana nam je pot, ne le pokazana, marveč odprta in omogočena naj je pot do tega cilja. Kr. sam je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« »Jaz sem luč sveta; kdor hodi za menoj, ne hodi v temi, marveč bo imel luč življenja!« Ne hodimo v temi, ne hodimo na slepo skozi noč, ne da bi vedeli, odkod in kam. Naš cilj je jasen, vemo za pot (Kristus sam je pot, Sin božji je postal človek, da bi nam bil pot, da bi nam s svojo smrtjo odprl pot do cilja. Tudi cilj nam je znan. Le da je zavit v temino skrivnosti, dokler nismo še na cilju. Bog je namreč hotel, da bi sodelovali sami s svojo svobodo in ljubeznijo, ko gre za dosego cilja. »Luč nam sveti zdaj na temnem kraju.« Iz teme smo poklicani v čudovito luč. Ta luč je Kr. sam, ker je on tisti, po katerem se nam je razodel in podaril Bog sam. Naš veliki pisatelj Cankar Ivan misli na to, ko vzklika: »Luč je, in Bog jè!« Ne konča se naše življenje v smrtni temi (senci), marveč v neugasljivi luči, ki nikdar ne ugasne.

2. VESELJE

Ivan Cankar pravi: Luč je, in Bog jè!« In pristavlja: »Radost in veselje!«

Iz luči, ki je zasijala z rojstvom učlovečene božje Besede v betlehemski noči, prihaja odrešenjsko božično veselje.

Prvo berilo takoj za besedo o luči govori: »Bogato daruješ radost, veliko veselje delaš; ljudje se veselijo pred tabo, kakor se veselijo ob žetvi, kakor se radujejo, ko se deli plen. In navaja vzrok, izvir veselja: »Dete nam je rojeno, Sin nam je dan… Imenuje se: čudoviti, svetovalec, močni bog, Oče na veke, knez miru.« In v evangeliju govori angel: »Ne bojte se, oznanjam vam veliko veselje, veselje za vse ljudstvo.« In pove razlog za veselje: »Rodil se vam je danes v Davidovem mestu Zveličar, ki je Kristus Gospod.« … Bog je postal dete, v plenice povito, v jasli položeno. – Bog se nam je torej neizrekljivo približal. V našo revščino, v naše trpljenje, v našo umrljivost se je ponižal. Zdaj je vse to spremenjeno. Zdaj more biti človeku vse pot k Bogu, pot k Očetu. Vsa naša revščina, naši boji, naši padci, naše bolezni, naši napori, naša smrt, naše občutje nemoči, neuspeha, polomije, smrti, zapuščenosti. Vse je dobilo popolnoma novo razsežnost, novo vrednost. Vsem, ki ga sprejmejo, je dal pravico, da postanejo božji otroci ne le po imenu, marveč zares. »Naša sedanja lahka stiska nam pripravlja nadvse veliko večno bogastvo slave.« »Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati s slavo, ki bo razodeta nad nami.« »Zdaj se moremo radovati v veličastnem in poveličanem veselju, ker dosegamo namen vere: zveličanja«, pravi sv. Peter!