Mati Julija in naša duhovna družina sta lahko pogosto izkusili božje dobrotno in modro vodenje. V knjigi psalmov beremo: »Gospodov nasvet pa ostane na veke, misli njegovega srca od roda do roda« (Ps 33,11). Tu navajamo nekatere dogodke božje zgodovine z našo ustanoviteljico in našo skupnostjo.
Julija se je rodila 11. novembra 1910 v Geluwe (škofija Brügge, Belgija) kot osmi od enajstih otrok. 1914 – 1918 je divjala prva svetovna vojna. 1917. je morala družina zapustiti Geluwe, 1920. so se vrnili. Od 14. leta je Julija delala v različnih družinah v Belgiji in Franciji.
Pri poslušanju Božje besede med sveto mašo so Julijo globoko prevzele oseba in besede svetega Pavla.
Film Kralj kraljev o Jezusovem življenju je v Julijini duši pustil globok vtis. Istega leta se s padcem po stopnicah zanjo začne čas trpljenja. Pozneje je Julija ob spominu na upodobitev Jezusovega trpljenja v filmu zapisala:
Na slovesni praznik Srca Jezusovega je bila po luči, polni milosti, deležna globokega izkustva Gospoda, kronanega s trnjem. Na Kristusov klic je odgovorila z odločnim »da«!
Kaplan Cyrill Hillewaere, Julijin duhovni voditelj, jev njej spoznal Božje delovanje. 18. januarja je sam sledil klicu, da bi se daroval za Delo. Ta dan je dan ustanovitve Dela.
16. julija, na god karmelske matere božje, je Julija pod varstvom matere božje zapustila dom svojih staršev, da bi v notranji svobodi mogla bolje slediti Božjemu klicu.
V Sint-Niklaasu in kmalu zatem v Bruslju se je razvilo skupno življenje prvih sester z materjo Julijo. 1950 je mlada skupnost prevzela prazen samostan v Villers-Notre-Dame (škofija Tournai). Kmalu so nastala še druga središča v Belgiji.
Charles-Marie Himmer, škof v Tournaiju (Belgija), je skupnosti podelil prvo Cerkveno odobritev kot »verskemu združenju« (»pia unio«).
Prvo središče Dela zunaj Belgije je nastalo v Innsbrucku (Avstrija). Nadaljnje širjenje v različne države so spremljali veselje in verno zaupanje, pa tudi napor in težave.
Mati Julija je vodenje izročila v mlajše roke. Razvile so se nove oblike članstva: Delu so se začeli pridruževati škofijski duhovniki, družine, vdove in samski.
Škof Bruno Wechner je v škofiji Feldkirch (Avstrija) kanonočno ustanovil duhovniško skupnost Dela. Dve leti pozneje je Delo v Rimu začelo z lastno duhovniško vzgojo.
29. avgusta je mati Julija sklenila zemeljsko romanje vere in se vrnila v hišo nebeškega Očeta. Kraj njenega zadnjega počitka je v samostanski cerkvi v Thalbachu v Bregenzu (Avstrija).
Delo je bilo 11. junija 1999 v škofiji Rim cerkveno priznano kot nova oblika Bogu posvečenega življenja. V apostolski spodbudi »Posvečeno življenje« (Vita consecrata - 1996) beremo:
Vsem, ki bi radi vedeli več o materi Juliji in začetkih duhovne družine Delo, priporočamo knjigo Ljubila je Cerkev.
Povezava za naročilo: Ljubila je Cerkev. Mati Julija Verhaeghe in začetki duhovne družine Delo, samozaložba 2008.
Delo je papeško priznano kot »družina posvečenega življenja«. Ob tej priložnosti je papež Janez Pavel II. nanj naslovil poslanico. (več). Kardinal Joseph Ratzinger je v baziliki sv. Petra daroval zahvalno mašo in v pridigi spregovoril o Delu. (več).